ZAČETEK PRED VOJNO

Henrik Jošt – ustanovni član SOKOLSKEGA DRUŠTVA NAKLO:

»V sokolsko društvo sem se včlanil zato, ker sem vedno imel rad telovadbo. V društvo smo se vključevali predvsem mladi. Udeleževal sem se sokolskih nastopov. Naše geslo je bilo: ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. Naš pozdrav je bil ZDRAVO!

Starosta sokola je bil takrat naklanski sedlar Franc Podboršek, znan po imenu »muštacar«. On je društvu podaril veliko zemljišče, kjer naj bi sokoli leta 1941 začeli graditi sokolski dom. Druga svetovna vojna je to preprečila, ostalo je le zemljišče, katerega je leta 1954 tedanji KLO odstopil trem interesentom za gradnjo privatnih stanovanjskih hiš.«

POVOJNI PREDSEDNIKI

STANE Voglar	Fizkulturno društvo
JURKO Gabrič	Fizkulturno društvo
ZDRAVKO Korenčan	TVD Partizan Naklo
JANEZ Zupan	TVD Partizan Naklo
PETER Pajk	TVD Partizan Naklo
JANEZ Štilec	TVD Partizan Naklo
MARTIN Matko	TVD Partizan Naklo
JANEZ Pipan	ŠD Naklo
JANI Marinšek	ŠD Naklo
CIRIL Žontar	ŠD Naklo
PRIMOŽ Povše	ŠD Naklo

NEKOČ IN DANES

Pišemo leto 2019, ki na področju športa pomeni mnogo zanimivih mejnikov ali pa se jim hitro približujemo: 83-letnico ŠPORTNEGA KLUBA »SLOVAN«, 73-letnica FIZIKULTURNEGA DRUŠTVA NAKLO, prav tako v tem letu mineva 89 let od ustanovitve SOKOLSKEGA DRUŠTVA NAKLO in 57 let poimenovanja kluba v TVD »PARTIZAN« NAKLO.

V letu 2019 pa bo prav tako preteklo že 22 let od zadnjega preimenovanja našega kluba, ki sedaj nosi ime ŠPORTNO DRUŠTVO NAKLO.

Organizirano športno življenje v Naklem se je torej praktično začelo pred 79 leti, ko je bilo pri »Bovavcu« v Strahinju ustanovljeno SOKOLSKO DRUŠTVO Naklo. Njegov prvi starosta je bil Peter Mede – »Štrajharjev« iz Strahinja. V društvo, ki je imelo svoje telovadišče v Naklem, so se vključili mnogi napredni fantje in tudi dekleta iz Nakla ter okoliških vasi, ki so večino prihajali iz delavskih družin. Prirejali so telovadne nastope in že na prvem uradnem javnem nastopu leta 1930 se je na enem mestu v mali vasici Naklo zbralo preko 1000 udeležencev večina seveda kot gledalci. Društvo je sodelovalo na vseh izletih, ki so bili organizirani s strani sosednjih društev SOKOLA in vzpodbujala družbeno in športno življenje.

V jeseni leta 1936 so fantje iz vrst delavske in študentske mladine po dolgotrajnih pripravah ustanovili nepolitični ŠPORTNI KLUB SLOVAN, ki je najprej zaživel z delovanjem nogometne sekcije nato pa še s smučarsko in lahko atletsko sekcijo. Takratni uradni oblasti ustanavljanje takšnih društev ni bilo najbolj po volji in zato ne čudi dejstvo, da so bila klubska pravila formalno potrjena in registrirana v Beogradu šele konec leta 1939. Med ustanovitelji športnega kluba je bil tudi Rudi Mede, poznejši komandant Pohorskega bataljona. Ta je prav tisto leto ob tekstilni stavki v Kranju postal član komunistične partije in preko njega je Partija vplivala na člane novega športnega društva.

Športno društvo je ob ustanovitvi štelo 40 članov, že kmalu po ustanovitvi pa se je v društvo včlanilo še veliko naprednih fantov iz Kranja. Ti so bili prej člani kranjskih klubov, a so se zaradi političnih trenj v klubih razočarani raje umaknili v Naklo. To so bili že preizkušeni športniki – naj omenim samo enega, Henrika Bička, poznejšega junaka dražgoške bitke – in ti fantje so vnašali med člane mladega društva pravi športni duh in tovarištvo. S svojimi sposobnostmi in znanjem so veliko pripomogli, da se je novoustanovljeno društvo hitro in zelo uspešno razvijalo. Naklo je imelo v letih 1936 do 1938 eno najboljših nogometnih moštev v drugem razredu Ljubljanske nogometne podzveze.

Zaradi naprednega duha, ki ga mladi športniki niso skrivali, so začeli tedanji odločujoči krogi pri nas načrtno zavirati športno dejavnost v Naklem. Mladino so na vse načine odvračali od športnega izživljanja, predvsem pa od članstva v društvu. Močno so pritiskali tudi na lastnike zemljišč, pri katerih je imelo društvo v najemu parcele za igrišče, da niso več dali zemljišča v najem za nobeno ceno, oziroma, da so že podpisane pogodbe o najemnini razveljavljali. Upali so, da bodo na tak način onemogočili delovanje društva in zavrli napredne ideje, ki so se rojevale v tej skupini mladih ljudi.

Zaradi tega je imelo društvo zares velike težave in se je moralo s svojim nogometnim igriščem praktično vsako leto seliti na novo lokacijo. S Koncev nad Strahinjem se je igrišče selilo na travnike pod Strahinjem, od tam v Malo Naklo, nato v bližino pokopališča, dalje k Stari cesti in tako naprej. Kljub vsemu so zdržali do začetka druge svetovne vojne. V letu pred okupacijo je bil zadnji »starosta« društva SOKOL Peter Poličar »Uženkov«, načelnik tik pred začetkom druge svetovne vojne pa vsestranski športnik Vinko Horvat »Čevkov«, oba iz Nakla.

Okupacija aprila 1941 je nasilno prekinila vso dejavnost SOKOLA in SLOVANA v Naklem, obenem pa je okupator zaplenil tudi vse društveno in klubsko imetje.

Ko so v juliju 1941 pod Šmarno goro počile prve partizanske puške in se je začela vstaja, je bila na Cegelnici že 26. julija 1941 formirana prva kranjska četa, ki je štela 26 borcev. Med njimi je bilo kar 15 članov športnega društva SLOVAN. V borbi za osvoboditev je od 1941-1945 sodelovalo preko 50 članov in članic in 25 izmed njih je za ta največji ideal tudi žrtvovalo tisto najdražje – lastno življenje. Kot borci, talci ali pa v koncentracijskih taboriščih so dobojevali svoj boj znani člani in športniki SOKOLA in SLOVANA: Fister Miha, Poličar Jože, Križaj Ivan, Mede Rudi … in še mnogi, med njimi tudi edina narodna herojinja z Gorenjske – Mede Pavla »Katarina«, komandirka ženskega voda v Pohorskem bataljonu.

Takoj po osvoboditvi takojšnja obnovitev društva ni bila mogoča. Tovariši, ki so pred vojno vodili športno društvo, so povečini padli, nekaj mlajših pa je bilo še v enotah Jugoslovanske ljudske armade.

Zamisel o ponovni obuditvi športnega življenja pa ni zamrla in že spomladi leta 1946, točneje 21. marca je bilo ustanovljeno FIZKULTURNO DRUŠTVO NAKLO. Le to je nadaljevalo tradicijo predvojnega Sokola in Slovana.

Leta 1948 se je ponovno spremenilo ime društva in sicer v TELOVADNO DRUŠTVO NAKLO. Športno udejstvovanje je pridobivalo vse večji razmah, mladina se je vedno bolj aktivno začela spogledovati z različnimi športnimi panogami. Glavna atraktivnost je spet postal nogomet. Ta nogometna tradicija se v Naklem pozna še dandanes in je v svoji zgodovini dosegla zares veliko vzponov in padcev, ki pa so vedno znova pomenili nov zalet za doseganje še večjih uspehov. Velika pozornost se je tedaj posvečala tudi osebni telovadbi in že leta 1950 je bila v tedanjem Domu kulture izgrajena manjša telovadnica ki je brez dvoma pomenila nov korak in temelj mnogim bodočim uspehom naklanskega športa. Istega leta se je izgradila tudi smučarska skakalnica na obronku gozda Dobrava (še danes delno ohranjena) v neposredni bližini skladišč nekdanjih ŽIVIL in trgovskega centra MERKUR Naklo. Načrte zanjo je izdelal sloviti, žal že pokojni inž. Bloudek in je bila za tiste čase zares zelo moderna, dopuščala pa je skoke nekako do 20 m. V tistih letih je bilo na njej kar nekaj tekmovanj, v sredini 60-ih pa je zaradi različnih vzrokov vse skupaj začela preraščati narava in skoki so popolnoma zamrli.

Leta 1952 se je društvo preimenovalo v DRUŠTVO ZA TELESNO VZGOJO »PARTIZAN« in v svojih vrstah združilo vso telesno-vzgojno dejavnost v Naklem. To ime se je obdržalo zares dolgo časa, trajalo je vse do leta 1997, ko je ponovno prišlo do preimenovanja društva v še danes aktualni naziv — ŠD NAKLO. V vseh teh letih je v »Partizanu« delovalo veliko različnih športnih panog, ki so ljubiteljsko ali tudi tekmovalno združevale vedno večje število aktivnih članov. Poleg redne telovadbe so bile izredno dejavni (kot vedno v Naklem) nogometaši, poleg njih pa so v društvu uspešno gojili še smučanje, smučarske skoke, atletiko, košarko, hokej, odbojko, namizni tenis in celo sabljanje. Kasneje lahko iz zapisov zasledimo tudi nekaj borilnih veščin predvsem karate in celo nekaj boksa se je našlo.

Število članov je nenehno naraščalo in je tam nekje v 80-letih doseglo rekordno število – preko 220 aktivnih članov.

V vseh teh letih je društvo beležilo tudi vrsto odličnih rezultatov, ki jih nikakor ne smemo prepustiti pozabi.

Rdeča nit je bil brez dvoma ves čas nogomet in Naklo po tem poznajo po celi Sloveniji. Skoraj vso nogometno zgodovino so Naklanci nastopali v vseh kategorijah – s člani, mladinci in pionirji, več generacij pa je v svojih starostnih obdobjih dosegalo kar lepe uspehe, največje beležimo konec osemdesetih in potem v letih 1991-1995, ko so Naklanci (ŽIVILA NAKLO) postali pravi nogometni hit v že samostojni Sloveniji.

Prav gotovo ne smemo pozabiti na atletiko, ki je v zlatem obdobju zares pomenila vrhunec naklanskih nastopov in v svojih vrstah vzgojila lepo število izredno dobrih športnikov, celo državnih reprezentantov, ki so na različnih tekmovanjih dosegali odlične rezultate. Častno mesto brez dvoma zaseda Rok Štros, večkratni republiški prvak na 800 1.500, 3.000, 10.000 m, zmagovalec mnogih krosov in maratonov, vsestranski tekač, ki še danes pri 70-letih aktivno živi in je kljub različnim zdravstvenim tegobam še vedno prehud zalogaj za marsikaterega mlajšega tekača. Pozabiti ne smemo odličnega tekača in prav tako republiškega prvaka na srednjih progah – Franca Jošta, odličen srednjeprogaš je bil takrat tudi Vinko Jesenovec, omeniti moram zelo dobrega metalca kopja – Adolfa Ažmana. Prav tako odlična tekača sta bila Lado Mirt in Peter Križaj. Peter Križaj je bil poleg teka tudi odličen smučarski skakalec in leta 1953 je na stari Bloudkovi skakalnici v Planici skočil svoj osebni rekord – 97 m, poleg tega pa dosegel veliko lepih rezultatov na različnih tekmovanjih v bivši Jugoslaviji.

Izpostaviti moram enega največjih uspehov tedanje atletske sekcije v Naklem, ko je naklanska ekipa v štafetnem teku, v tako imenovani Balkanski štafeti (800 m x 400 m x 200 m x 100 m), leta 1955 v Kopru premagala 26 najboljših ekip iz tedanje Jugoslavije in v prisotnosti predsednika Tita osvojila zlate medalje ter velik pokal. V zmagoviti štafeti so takrat nastopili Rok Štros – 800 m, Lado Mirt – 400 m, Peter Križaj – 200 m in Vinko Jesenovec – 100 m.

V kasnejših letih so se še nekateri »naklanci« povzpeli med najboljše v različnih športnih panogah. Odličen tekmovalec v zanimivi disciplini — judu — je bil Edo Zaplotnik, ki je vrsto let poleg tega uspešno igral tudi nogomet za ekipo Nakla. Vsestranski bratje Jošt, Metod Pavlin, Anton Kaštivnik in Peter Pajk so bili brez dvoma izredno dobri atleti in tekači, predvsem na atletski stezi, nekateri pa tudi v smučarskem teku. Velika večina sploh ne ve, da smo imeli v Naklem in še imamo tudi odlične strelce z malokalibrskim orožjem, izpostaviti moram Antona Markiča, ki je še danes aktiven na tem področju in je v tistem času slovel kot eden najboljših slovenskih strelcev. Nekoliko kasneje je lepe rezultate, predvsem v teku na 400 m dosegal Tomaž Križaj, Še nekoliko mlajši je Matjaž Polak, ki je dobre rezultate nanizal v tako imenovani kraljevski panogi atletike — v deseteroboju. V to generacijo lahko uvrščamo še dva Naklanca, ki sta blestela v zimskih športih. V veleslalomu, kjer je v mladih letih navduševal Jani Bohinc ter tekmovalko s snežno desko, ki je izredno uspešno tekmovala v evropskem pokalu in bila tudi udeleženka zimske olimpijade — Polona Zupan.

Največ pa seveda pomeni naslov svetovnega prvaka v posamezni panogi in tudi take imamo v našem lepem kraju. V mladinski kategoriji in sicer v lokostrelstvu je naslov svetovnega prvaka dosegel Simon Pavlin. Naslov svetovnega prvaka v padalstvu je osvojil Branko Mirt iz Strahinja, ki je številnim državnim naslovom dodal še ta prestižni dosežek. Ta velik uspeh pa je bil še toliko slajši, ker ga je dosegel prav pred svojimi navijači na letališču v Lescah.

Domačin iz Strahinja je bil prav tako tudi žal že pokojni Franc Marinšek, ki je slovel kot eden naših najboljših kegljačev in skupaj z ekipo na Madžarskem osvojil svetovno zlato.

Veliko bi še lahko napisali o športni aktivnosti našega kraja, o zagnanih športnih delavcih in športnikih, ki so se vsak na svoj način in po svojih močeh trudili, da je ime Naklo postalo znano na športnem zemljevidu in da ga pozna večina prebivalcev naše domovine. Zavedamo se, da smo marsikaj pomembnega izpustil, da marsikoga, ki bi si to brez dvoma zaslužil, nismo izpostavili — tudi njim gre zahvala za vse, kar je naše športno društvo doseglo v dosedanji zgodovini. Ne smem pozabiti ogromno anonimnih oseb, ki so s svojim delom in seveda lastno angažiranostjo zaslužni za veliko lepih dosežkov, ki so jih naši sokrajani dosegli v teh dolgih letih. Naj jim gre iskrena zahvala!

Še posebej topel spomin velja vsem tistim, ki se jim je življenjski krog že iztekel — hvala vam za vse in vedite — še vedno ste v naših srcih in mirno počivajte v tej zemlji, ki ste jo imeli tako radi! Pozdrav pa velja seveda tudi vam, sedanjim športnim delavcem in športnikom, ki skrbite, da ime Naklo še vedno žari na športnem nebu! Vztrajajte na svoji poti — zaradi vas in vam podobnih se je pisala zgodovina, se piše sedanjost in že nastaja prihodnost!